“Oddaljil sem se od prijateljev, družbe in tudi od družinskih članov, s katerimi sem nekoč imel tesnejše vezi. Menim, da je to poslabšalo moje duševno zdravje.”
“Z mojim psihologom poskušava razvozlati bistvene stvari, da bi razumela moj način razmišljanja. Tako se poskušam bolje spoznati, za svoje dobro in dobro drugih.”
“Imel sem obdobje, ko sem morda potreboval pomoč, a je nisem dobil. Bilo je težko, saj sem se počutil izključenega med sošolci in tudi doma se nisem počutil prav dobro.”
“Bil sem zmeden in pri iskanju storitev strokovne oskrbe sem se redno počutil stresno.”
“Iščem informacije na internetu, prav tako pa dobivamo informacije tudi v šoli (letaki, obveščajo nas tudi učitelji).”
“Po mojem mnenju je dovolj storitev v moji občini, saj tukaj ne živi veliko ljudi.”
“Moj strah pogosto prevzame moj um in se ne morem pravilno osredotočiti. To vpliva na moje razpoloženje, odnose v šoli in s starši.”
“Mislil sem, da mi bo nerodno govoriti svobodno in da me bo strokovnjak obsojal.”
“Starši so mi svetovali, naj poiščem strokovnjaka za duševno zdravje, vendar je bila to tudi moja odločitev.”
“Menim, da je duševno zdravje podobno našemu telesnemu zdravju, vendar v naših mislih.”
“V šolah bi morali več govoriti o duševnem zdravju. Zdi se mi, da to najbolj prizadene mlade.”
“Včasih sem mislil, da je slaba ideja poiskati pomoč strokovnjaka za zdravje, toda ko narediš korak in poiščeš pomoč, potem tega ne kritiziraš več.”
