V času, ko se vse več govori o duševnem zdravju, se mladi znajdejo v dilemi, razpeti med željo, da bi spregovorili in strahom pred zavračanjem. Zavračanje, ki temelji na predsodkih in nerazumevanju, še vedno predstavlja veliko oviro za izražanje in iskanje pomoči pri duševnih težavah. Ta članek želi raziskati različne vidike tega problema in predlagati rešitve za bolj prijazen in vključujoč pristop.
Razumevanje težav
Duševne težave med mladimi niso osamljen pojav; so svetovna skrb. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije približno 20% otrok in mladostnikov po vsem svetu trpi zaradi duševnih motenj, kar lahko močno vpliva na njihov razvoj, izobraževanje in sposobnost, da bi živeli izpolnjeno življenje. Med najpogostejše diagnosticirane motnje sodijo depresija, tesnoba, vedenjske težave in avtizem, vsaka pa prinaša svoje posebne izzive glede prepoznavanja in ukrepanja.
Ovire pri pomoči
Pot k sprejemanju pomoči je polna ovir, predvsem zaradi negativnih prepričanj in neznanja o duševnem zdravju. Strah pred obsojanjem sošolcev, strah pred zavrnitvijo družine ali prijateljev ter sram zaradi duševnih težav odvračajo veliko mladih od odprtega pogovora o svojih težavah. Ta nezainteresiranost se še stopnjuje zaradi napačnih in stigmatizirajočih prikazov duševnih bolezni v medijih, kar povečuje občutek osamljenosti.
Rešitve in pristopi
Za prenehanje z nesprejemanjem je pomembno, da se osredotočimo na izobraževanje, podporo in krepitev mladih. Tu so nekateri konkretni koraki:
- Izobraževanje in ozaveščanje: Vključiti programe izobraževanja o duševnem zdravju v šolske učne načrte, da bi mlade opremili s potrebnim znanjem za razumevanje in obvladovanje lastnega duševnega zdravja ter razvili empatijo do drugih.
- Promocija pozitivnih zgledov: Poudarjati uspešne zgodbe in poti okrevanja, da pokažemo, da se duševne težave lahko uspešno obvladujejo, in da iskanje pomoči predstavlja znak moči.
- Podpora skupnosti: Spodbujanje ustanovitve klubov za duševno zdravje v šolah in na univerzah, kjer bodo mladi imeli varno okolje za pogovor pod nadzorom strokovnjakov.
- Dostop do kakovostnih virov: Omogočiti mladim lažji dostop do storitev za duševno zdravje, kot so telefonske pomoči, aplikacije za dobro počutje in spletne terapije, za dostopno in anonimno podporo.
Brez diskriminacije v prihodnosti
Boj proti stigmi duševnega zdravja med mladimi je naloga vseh nas: izobraževalcev, zdravstvenih delavcev, staršev in predvsem mladih samih. Z ustvarjanjem okolja, kjer se priznava, da je biti ranljiv del človeškega življenja, lahko vsi prispevamo k prihodnosti, kjer bomo duševno zdravje jemali tako resno kot telesno zdravje.
Reference
UNICEF. (2023, 14 november). Adolescent mental health statistics – UNICEF DATA. UNICEF DATA. https://data.unicef.org/topic/child-health/mental-health/#:~:text=Mental%20health%20conditions%20constitute%20a,girls)%20boys%20and%20girls%20globally.
Willibald Zeck, Joanna Lai, UNICEF, Stellenbosch University, De Carvalho Eriksson, C., Banati, P., Basu, R., Carvajal, L., Ferencic, N., Hijazi, Z., Kitamura, T., Mariano, L., Prabhu, S. M., Trossero, A., Levy, M., & Sanchita Jain. (2020). Adolescent mental health matters (S. Skeen, M. Marlow, O. Akin-Olugbade, T. Jain, A. Cui, & P. Vyas, Reds.). https://www.unicef.org/media/82926/file/Adolescent-Mental-Health-Matters-Report-Final-July2020.pdf
World Health Organization: WHO. (2022, 8 juni). Mental disorders. https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/mental-disorders