Mladostniki in družbena omrežja – sporno razmerje

Mar 7, 2024

Družbena omrežja so bila razvita z družbenim in ustvarjalnim namenom. Kljub temu pa lahko postanejo tudi nevarno okolje, še posebej za mlade in njihovo duševno zdravje. Ali je mogoče najti kompromis?

Splošen pregled

V Evropi je leta 2022 internet uporabljalo 98% mladostnikov, starih med 15 in 24 let, medtem ko je svetovno povprečje 75%. Po podatkih platforme GWI, evropska generacija Z povprečno porabi 3 ure na dan za družbena omrežja, kar je nekoliko manj kot v Latinski Ameriki (3 ure 55 minut), na Bližnjem vzhodu in Afriki (3 ure 26 minut) ter v Severni Ameriki (3 ure). 35% anketiranih mladostnikov ‘se boji, da preživijo preveč časa na družbenih omrežjih’, medtem ko 42% družbena omrežja uporablja za ‘izpolnjevanje prostega časa’. V primerjavi z drugimi starostnimi skupinami so mladostniki tudi bolj nagnjeni k vplivom ustvarjalcev vsebin.

Kakšne so posledice?

Količina časa, ki jo mladi preživijo s brskanjem po vsebinah na družbenih omrežjih, je ključni vidik pri preučevanju vpliva družbenih omrežij na duševno zdravje. Opozorilo ameriškega generalnega kirurga navaja, da imajo ‘mladostniki, ki preživijo več kot tri ure na dan na družbenih omrežjih, dvakrat večje tveganje za slabe duševne izide, vključno z simptomi depresije in tesnobe’.

Isto poročilo navaja, da ‘na običajen delovni dan skoraj 1 od 3 najstnikov poroča o uporabi zaslonskih medijev do polnoči ali še pozneje. Čeprav uporaba zaslonskih medijev zajema različne digitalne dejavnosti, so socialna omrežja najpogosteje uporabljene aplikacije med najstniki’. Ker so socialna omrežja zasnovana na algoritmih, namenjenih prikazovanju vsebin uporabnikom v skladu z njihovimi preferencami in željami – s tem stimulirajo nagradni sistem možganov – njihova nekontrolirana uporaba se lahko primerja z resnično odvisnostjo, s posledicami, podobnimi tistim, povezanimi z uporabo substanc ali odvisnostjo od iger na srečo.

Postopno zmanjševanje ur spanja, je posledica spremembe ritma spanja zaradi izpostavljenosti svetlobi zaslona. Lahko povzroči depresivne simptome in samomorilne misli ter vedenje. Poleg tega zloraba socialnih medijev pomembno poveča verjetnost razvoja ADHD (motnje pomanjkanja pozornosti s hiperaktivnostjo) ter povzroča tudi t. i. FOMO (‘strah pred tem, da nekaj zamudiš’). To je občutek tesnobe zaradi izključenosti iz dogodkov in življenja na splošno.”

Med mladimi ženskami so najhujše posledice stalne izpostavljenosti nedosegljivim postavam modelom, motnje hranjenja. Te se še poslabšajo zaradi pogoste uporabe filtrov in programov za urejanje fotografij, razširjenih predvsem na Instragramu, ter obsesivnega iskanja potrditve z všečki in interakcijami.

Obstajajo tudi izredno škodljive vsebine, kot na primer tiste, ki spodbujajo mlade k izvajanju ekstremnih dejanj, kar pogosto vodi do dramatičnih posledic: omeniti je treba vlogo aplikacije TikTok pri širjenju nevarnih izzivov (izziv Črni izklop, izziv Benadryl, izziv Lomilec lobanj in podobno).

Družbena omrežja, ki spodbujajo individualizem, so še bolj izrazita zaradi socialne izolacije med pandemijo. To povečuje občutek osamljenosti, kar lahko vodi v duševne težave. Skratka, vedno smo bolj povezani preko spleta, a hkrati vedno manj povezani med seboj v resničnem življenju.

Kaj lahko storimo glede tega?

Če popoln izklop za vedno ni izvedljiv, lahko postavimo omejitve za uporabo družbenih medijev, določimo varne meje za otroke in mladostnike. Za to je nujno sodelovanje različnih strani: javnih institucij, tehnoloških podjetij, staršev in seveda mladih uporabnikov. Ti naj se ne le naučijo bolj zdrave rabe razpoložljivih sredstev, ampak postanejo tudi ambasadorji dobrih praks, ki ozaveščajo o pomenu duševnega zdravja med svojimi vrstniki. Na ta način dosežemo pozitivne plati družbenih medijev.

Pozitivna stran družbenih medijev: pirjenje ozaveščenosti in rušenje tabujev.

Družbena omrežja so lahko čudovito orodje za deljenje lepote in znanja z drugimi. Niso le prostori osame, ampak so prostori dialoga, kjer se razbijajo tabuji, kot po všečku za všeček in bolezen se spremeni v most, ki ljudi združuje, namesto da bi jih izolirala. To se dogaja na številnih profilih družbenih omrežij, ki obravnavajo teme duševnega zdravja s pomočjo umetnosti in ironije. Tam razkrivanje in normalizacija potekata skozi pisane risbe ali nespoštljive zapise. Primeri teh profilov vključujejo britansko ilustratorko Gemmo Correll (@gemmacorrell), Kanadčanko Maude Bergeron (@lesfoliespassageres), Američanki Liz Fosslien in Mollie West Duffy (@lizandmollie) ter italijansko psihoterapevtko in ilustratorko Francesco Parisi (@terapiadinterni).

Zaključek

Ko se družbena omrežja uporabljajo brez premisleka, lahko škodujejo duševnemu zdravju ljudi. Vendar pa ista orodja omogočajo posameznikom dostop do virov za obvladovanje njihove bolezni, pri tem pa razbijajo stekleno kroglo predsodkov in strahu okoli njih. To spodbuja pozitivno verigo izkušenj, podpore in deljenja. Tako se v celoti izkoristi potencial družbenih medijev pri vplivanju na uporabnike, še posebej mlajše.

Napisala Giulia Castelli

Reference

Opomba: Ko govorimo o odnosu med mladimi in družbenimi mediji, je pomembno poudariti, da trenutno ni dokazov o neposredni povezavi med uporabo družbenih medijev in poslabšanjem duševnega zdravja. Poleg tega številke ne morejo v celoti opisati tako raznolike slike. Odnos mladih do interneta in vpliv tega na njihovo zdravje se lahko spreminjata glede na njihove moči in ranljivosti, pa tudi glede na čas, ki ga preživijo na družbenih medijih, ter na njihovo socialno, kulturno in ekonomsko ozadje.