Iwona Nowak je delala kot psihologinja, terapevtka, trenerka, svetovalka, učiteljica. Je strokovnjakinja na področju psihologije, psihoterapije, nevrologija, psihološko-pedagoške podpore in vodenja v izobraževanju. Njena zanimanja vključujejo: učenje prijazno do možganov, nevrobiologijo, psihoterapijo, vodenje in optimizacijo.
Ewa Grynicka: Dobro jutro, Iwona. Zelo sem vesela, da sem se danes srečala z vami na razgovoru o vašem delu in izkušnjah na področju duševnega zdravja.
V tvojem življenjepisu me je pritegnila kombinacija dveh področij, na katerih si strokovnjak: imaš naziv učiteljice – dodam, da si specialistka za poljski jezik in književnost – ter naziv psihologinje in terapevtke. Kako se ti dve vlogi prepletata v tvojem delu in kako se dopolnjujeta?
I. N.:Večino svojega poklicnega življenja sem bila učiteljica, več kot 20 let, in psihologija je vedno bila moja strast in interes. Med delom kot učiteljica poljskega jezika in književnosti sem namenila veliko časa učenju in študiju tem, povezanih s psihologijo in delovanjem človeškega uma. To me je pripeljalo k nevrobiologiji in nevrodidaktiki, raziskovanju, kako možgani učijo v različnih pogojih. Vedno sem videla povezavo med tem, kako naj bi izgledalo delo učitelja, in tem, kar zdaj vemo o delovanju človeških možganov in uma. Spoznala sem naraščajočo potrebo, da se bolj poglobim v to področje, da bi bolje opravljala svojo vlogo učiteljice. To me je spodbudilo k opravljanju tečaja psihoanalize, nato vpisu na študij psihologije in nazadnje obiskovanju šole za psihoanalizo.
E.G.: Prebrala sem, da se zavzemaš za dobro počutje študentov in učiteljev. Prav tako izvajaš usposabljanja na tem področju. Bi lahko razširila, kaj ta koncept pomeni zate?
I. N.:Oh, to je zelo širok koncept, težko ga strnemo v nekaj besed. V najširšem smislu dobro počutje študenta zajema občutek izpolnjenosti, sposobnost razvijanja strasti in interesov, občutek dejavnosti, sposobnost odločanja o tem, kaj in kako želijo učiti se, v kakšnih pogojih ter občutek varnosti v šoli. Prav tako vključuje prejemanje podpore in razumevanja učiteljev, staršev in odraslih na splošno. To je idealna različica. V praksi to dosežemo predvsem z ustvarjanjem prijaznega učnega vzdušja v šoli, kar pomeni spoštovanje študentov, njihovih občutkov, misli in tempa dela. Zame je še ena ključna točka poučevanje v “”kulturi napak””, kar pomeni, da študentom podelimo pravico do napak. Na žalost tradicionalna vzgoja, ki temelji na lovljenju študentove nevednosti in pomanjkanju veščin, pogosto to pozabi. Danes vemo, da ta pristop ne koristi učnemu procesu, razvoju ali dobremu počutju omenjenih študentov. V takih primerih študenti preživijo dan obremenjeni s svojimi neuspehi, se osredotočajo na napake, ki so jih naredili, namesto da bi priznali svoje dosežke; na primer, osredotočijo se na šest napačnih nalog namesto na petnajst pravilnih. To ima negativne posledice, saj študenti pretirano dramatizirajo dogodke, kot je na primer doseganje drugega mesta namesto prvega, kar vpliva na njihovo duševno zdravje in psihološko dobro počutje.
E.G.: Iz tvojih besed je razvidno, da se učitelji raje osredotočajo na pomanjkljivosti študentov namesto na njihove moči.
I. N.:Absolutno. Pogosto se osredotočamo na to, česar študent ne more narediti, namesto na to, kar zmore. To je ena stvar. Drugi pomemben vidik je, da ne poudarjamo lepote delanja napak in da je to pot k učenju. Vse velike iznajdbe so se rodile skozi preizkušanje in napake, da bi na koncu dosegli želeni rezultat. Na žalost odrasli, vključno s starši in učitelji, pogosto ne znajo to sporočiti mladim. To povzroči, da se otrok zapre in omeji, ko mu pokažemo njegove napake, namesto da bi jih ozaveščali, da so napake preprosto naravne in pot do doseganja njihovih ciljev.
E.G.: Omenili ste tudi, da je dobro počutje učiteljev zelo pomembno. Ali lahko prosim pojasnite, kako dobro počutje učiteljev, ki prihajajo na delo in se v šoli srečujejo s študenti, vpliva na pravilno delovanje študentov v šoli?
I. N.: Dobro počutje je pozitivno čustveno stanje posameznika, ki vpliva na to, kako ta oseba deluje in kako vzpostavlja odnose z drugimi. Če je dobro počutje učitelja moteno, ne bo mogel učinkovito graditi odnosov z drugimi, kar bo pomembno vplivalo na njegove interakcije s študenti. Če je učitelj frustriran, izgorel in se počuti preobremenjenega, brez občutka dejavnosti in strokovnosti, se to odraža v njegovem vsakodnevnem delu in posledično v odnosu do študentov.
E.G.: Trenutno delate kot šolska psihologinja, med drugimi vlogami. Katera starostna skupina študentov je tista, s katero delate, in s kakšnimi najpogostejšimi težavami se študenti obračajo na vas?
I. N.Delam v srednji šoli, zato delam z mladimi, starimi od 15 do 19 let. Ti mladi ljudje se obračajo name zaradi anksioznih motenj, fobij, depresije, nizkega razpoloženja, občutka nemoči, prepričanja, da ne morejo ničesar storiti, da nimajo nadzora nad svojim življenjem, da jim manjkajo strasti in interesi ter da življenje ni vredno življenja. Simptomi teh težav vključujejo samopoškodovanje, samomorilne misli ali poskuse samomora.
E.G.: Torej, k vam pride mlada oseba, ki se samopoškoduje, in vi skušate najti razloge za njihove odločitve, se poglobiti v jedro težave?
I. N.Da, samopoškodovanje je način soočanja s napetostjo in psihičnim trpljenjem, ki ga posameznik ne more zmanjšati na noben drug način.
E.G.: Poudarjate, da ste “praktik na področjih krepitev duševnega počutja mladih”. Ali bi lahko opisali orodja, metode in tehnike, ki jih uporabljate, ter ocenili njihovo učinkovitost?
I. N.Pred nekaj leti, ko sem začela svojo pot v psihoterapiji, sem se udeležila tečaja rešitveno usmerjene terapije. Ta pristop k psihoterapiji se osredotoča na posameznikove vire in išče rešitve namesto analiziranja in iskanja vzrokov v preteklosti. Načela tega pristopa sem uporabljala v svojem delu v šolah vrsto let.
E.G.: Še zadnje vprašanje – kar zelo občudujem pri vas, je vaše nenehno iskanje inovativnih rešitev za starše, študente in šole v vašem poklicnem delu. Na čem trenutno delate in katere inovativne prakse izvajate v svojem delu?
I. N.To drži. Ko spoznamo, da tradicionalne metode poučevanja ne podpirajo študentov ali mene kot učitelja ter niso koristne za duševno počutje, iščemo nove rešitve in se ne vračamo k starim načinom. Vendar so metode in orodja sekundarna. Včasih sem bil navdušen nad inovativnimi rešitvami, vendar sem se nato vrnil k tistemu, kar je zame najbolje delovalo pri delu z mladimi – pogovorom, razpravam in gradnji odnosov s študenti. Seveda lahko to vedno izpopolnimo. V zadnjem času me fascinira supervizija učiteljev, podpora dobremu počutju učiteljev kot profesionalni skupini z različnimi odgovornostmi.
E.G.: Iz tega, kar ste povedali med našim intervjujem, sklepam ključno točko – kazalniki duševnega zdravja mladih in tistih, ki delajo z mladimi, vključujejo ozaveščenost, znanje, izogibanje stereotipom in stalni razvoj, saj se svet nenehno razvija.
I. N.Zagotovo ne moremo delovati tako, kot smo delali pred leti, saj imamo danes popolnoma drugačno znanje, zlasti na področju nevrodidaktike. Verjamem, da slogan “”učenje vse življenje”” ni samo slogan, še posebej v pomožnih poklicih, kot so zdravniki, psihologi in učitelji.
E.G.: Hvala, Iwona, za to zanimivo pogovarjanje. Odhajam ne le z odličnim intervjujem, ampak tudi z obilico znanja in pozitivnim pogledom na dan, teden in vse prihodnje dni.
I. N.Najlepša hvala.