“Kdor verjame vase, da je kot edinstveno bitje in hkrati kot pošast kakor vsi drugi, lahko že na obratu strani najde dovoljenje, da je to kar je, prepoznanje samega sebe, celo občutek legitimnosti.”
Régine Detambel
” Ideja, da ima pripovedovanje zgodbe terapevtski učinek na človekov um, sega v 5. stoletje pr. n. št., ko je Aristotel razvil koncept katarze v svoji Poetiki. Grški filozof je verjel, da bi ljudje lahko imeli koristi od čustev pobožnosti in strahu, ki ju tragedija vzbudi v njih prek identifikacije z likom: z izkušnjo teh čustev iz “”varnega”” položaja opazovalca so očistili svoje misli od istih čustev.”
Kaj je biblioterapija?
Biblioterapija je metoda, ki vključuje uporabo knjig kot terapevtsko orodje za različne namene – kot je pomoč ljudem, ki trpijo za duševnimi motnjami, razvijanje samopoznavanja pri odraslih in mladostnikih ter krepitev njihovih osebnih veščin in psiholoških virov.
Čeprav ima pozitiven učinek pripovedovanja zgodb dolgo tradicijo, se je prva konkretna uporaba biblioterapije zgodila leta 1930, ko je psihiater William Menninger odločil predpisovati knjige vojnim veteranom, prizadetim zaradi posttravmatske stresne motnje. Od tistega trenutka dalje je bila biblioterapija predmet študij več raziskovalcev z vsega sveta, pridobila je še večjo verodostojnost in privedla do pomembnih odkritij.”
Vrste uprav
Biblioterapija se nanaša tako na medicinsko kot na izobraževalno področje. V prvem primeru se kombinira s terapijo, ki jo vodi zdravstveni delavec, da se zdravi psihična in telesna motnja. V drugem primeru se uporablja za izboljšanje kakovosti življenja ljudi – bodisi otrok, študentov, odraslih ali starejših – in jo vodijo knjižni operatorji, kot so učitelji, knjižničarji, vzgojitelji in delavci na področju socialno-kulturnega dela.
Ali obstajajo dokazi o veljavnosti?
Več mednarodnih znanstvenih študij kaže, da ima branje in pripovedovanje zgodb na splošno pozitivne učinke pri osebah, ki trpijo zaradi depresije in anksioznih motenj ter so učinkoviti pri zdravljenju disleksije, avtizma in nevrodegenerativnih bolezni, kot sta demenca in Alzheimerjeva bolezen. Poleg tega izboljšujejo ustvarjalnost, povečujejo čustveno inteligenco in imajo pozitivne učinke na razpoloženje zaradi spodbujanja nevrokemičnih prenašalcev, kot so oksitocin, dopamin in endorfini.
Dve plati istega kovanca: bralec in pisec
Po mnenju ameriške učenke Caroline Shrodes se biblioterapija ukvarja z identifikacijo, ki jo omogočata branje misli in empatija – dve temeljni kognitivni funkciji pri ljudeh – katarza in introspekcija. Introspekcija omogoča pridobivanje globljega znanja o sebi, kar je še posebej pomembno za mladostnike, ki gradijo svojo identiteto prek socialnih odnosov in primerjav z vrstniki. Ne le branje, tudi pisanje – še posebej avtobiografsko – ima to notranjo moč raziskovanja notranjih čustev, pogosto nezavedno.
Zdravite se z knjigami že danes
” Dandanes se biblioterapija posebej spodbuja v Angliji prek nacionalnega projekta Books on Prescription – Knjige na recept. Ta projekt vključuje predpisovanje knjig s strani zdravstvenih delavcev za zdravljenje duševnih motenj; pacient gre do najbližje lokalne knjižnice s svojim “”receptom”” in dobi knjigo, ki mu jo je predpisal zdravnik. Te “”zdrave”” knjige so izbrane iz seznama, ki ga priporoča organizacija The Reading Agency, neprofitna združba, znotraj programa Reading Well – Berem dobro. Terapevtske knjige spadajo v različne žanre, od dokumentarnih do mladinske literature in slikanic, kot je “”Ruby has a worry”” avtorja Toma Percivala. Vse knjige so predhodno odobrene s strani glavnih britanskih zdravstvenih združenj in Ministrstva za zdravje.
“Poleg tega je v zadnjem desetletju na to temo izšlo veliko knjig, med njimi ena od njih The Novel Cure: an A to Z of Literary Remedies (2013) avtoric Eve Berthoud in Susan Elderkin, ki razvršča različna literarna dela glede na njihov terapevtski učinek. » Življenje brez literature – pišeta avtorici v predgovoru – pomeni izgubiti priložnost, da živimo obogateni s pouki tistih, ki so pred nami že prehodili to življenje.
Kaj sledi?
Evropsko partnerstvo, ki deluje v okviru projekta Breaking Taboos, si prizadeva razbiti stereotipe in tabuje o duševnem zdravju, ki stigmatizirajo in izolirajo ljudi s duševnimi motnjami. Da bi ozaveščali med najstniki in spremljali mlade, ki se soočajo s temi težavami, razvijamo pet interaktivnih stripov na temo “”Spreminjanje vašega pogleda na …”” (anksioznost, depresija, invalidnost in podobno). Skozi serijo delavnic, ki se bodo odvijale v vsaki partnerski državi, bodo mladi lahko brali knjige, hkrati pa postali ustvarjalci in oblikovalci svojih zgodb,pri čemer bodo uporabljali biblioterapijo v svojih osebnih ozadjih in težavah z namenom obravnave te teme skozi bolj katarzičen pristop.
Napisala Giulia Castelli