Dru\u017ebena omre\u017eja so bila razvita z dru\u017ebenim in ustvarjalnim namenom. Kljub temu pa lahko postanejo tudi nevarno okolje, \u0161e posebej za mlade in njihovo du\u0161evno zdravje. Ali je mogo\u010de najti kompromis?<\/p>\n\n
V Evropi je leta 2022 internet uporabljalo 98% mladostnikov, starih med 15 in 24 let, medtem ko je svetovno povpre\u010dje 75%. Po podatkih platforme GWI, evropska generacija Z povpre\u010dno porabi 3 ure na dan za dru\u017ebena omre\u017eja, kar je nekoliko manj kot v Latinski Ameriki (3 ure 55 minut), na Bli\u017enjem vzhodu in Afriki (3 ure 26 minut) ter v Severni Ameriki (3 ure). 35% anketiranih mladostnikov ‘se boji, da pre\u017eivijo preve\u010d \u010dasa na dru\u017ebenih omre\u017ejih’, medtem ko 42% dru\u017ebena omre\u017eja uporablja za ‘izpolnjevanje prostega \u010dasa’. V primerjavi z drugimi starostnimi skupinami so mladostniki tudi bolj nagnjeni k vplivom ustvarjalcev vsebin.<\/p>\n\n
Koli\u010dina \u010dasa, ki jo mladi pre\u017eivijo s brskanjem po vsebinah na dru\u017ebenih omre\u017ejih, je klju\u010dni vidik pri preu\u010devanju vpliva dru\u017ebenih omre\u017eij na du\u0161evno zdravje. Opozorilo ameri\u0161kega generalnega kirurga navaja, da imajo ‘mladostniki, ki pre\u017eivijo ve\u010d kot tri ure na dan na dru\u017ebenih omre\u017ejih, dvakrat ve\u010dje tveganje za slabe du\u0161evne izide, vklju\u010dno z simptomi depresije in tesnobe’.<\/p>\n\n
Isto poro\u010dilo navaja, da ‘na obi\u010dajen delovni dan skoraj 1 od 3 najstnikov poro\u010da o uporabi zaslonskih medijev do polno\u010di ali \u0161e pozneje. \u010ceprav uporaba zaslonskih medijev zajema razli\u010dne digitalne dejavnosti, so socialna omre\u017eja najpogosteje uporabljene aplikacije med najstniki’. Ker so socialna omre\u017eja zasnovana na algoritmih, namenjenih prikazovanju vsebin uporabnikom v skladu z njihovimi preferencami in \u017eeljami – s tem stimulirajo nagradni sistem mo\u017eganov – njihova nekontrolirana uporaba se lahko primerja z resni\u010dno odvisnostjo<\/strong>, s posledicami, podobnimi tistim, povezanimi z uporabo substanc ali odvisnostjo od iger na sre\u010do.<\/p>\n\n Postopno zmanj\u0161evanje ur spanja, je posledica spremembe ritma spanja zaradi izpostavljenosti svetlobi zaslona. Lahko povzro\u010di depresivne simptome<\/strong> in samomorilne misli ter vedenje<\/strong>. Poleg tega zloraba socialnih medijev pomembno pove\u010da verjetnost razvoja ADHD<\/strong> (motnje pomanjkanja pozornosti s hiperaktivnostjo) ter povzro\u010da tudi t. i. FOMO<\/strong> (‘strah pred tem, da nekaj zamudi\u0161’). To je ob\u010dutek tesnobe zaradi izklju\u010denosti iz dogodkov in \u017eivljenja na splo\u0161no.”<\/p>\n\n Med mladimi \u017eenskami so najhuj\u0161e posledice stalne izpostavljenosti nedosegljivim postavam modelom, motnje hranjenja<\/strong>. Te se \u0161e poslab\u0161ajo zaradi pogoste uporabe filtrov in programov za urejanje fotografij, raz\u0161irjenih predvsem na Instragramu, ter obsesivnega iskanja potrditve z v\u0161e\u010dki in interakcijami.<\/p>\n\n Obstajajo tudi izredno \u0161kodljive vsebine<\/strong>, kot na primer tiste, ki spodbujajo mlade k izvajanju ekstremnih dejanj, kar pogosto vodi do dramati\u010dnih posledic: omeniti je treba vlogo aplikacije TikTok pri \u0161irjenju nevarnih izzivov (izziv \u010crni izklop, izziv Benadryl, izziv Lomilec lobanj in podobno).<\/p>\n\n Dru\u017ebena omre\u017eja, ki spodbujajo individualizem, so \u0161e bolj izrazita zaradi socialne izolacije med pandemijo. To pove\u010duje ob\u010dutek osamljenosti<\/strong>, kar lahko vodi v du\u0161evne te\u017eave. Skratka, vedno smo bolj povezani preko spleta, a hkrati vedno manj povezani med seboj v resni\u010dnem \u017eivljenju.<\/p>\n\n \u010ce popoln izklop za vedno ni izvedljiv, lahko postavimo omejitve za uporabo dru\u017ebenih medijev, dolo\u010dimo varne meje za otroke in mladostnike. Za to je nujno sodelovanje razli\u010dnih strani: javnih institucij, tehnolo\u0161kih podjetij, star\u0161ev in seveda mladih uporabnikov. Ti naj se ne le nau\u010dijo bolj zdrave rabe razpolo\u017eljivih sredstev, ampak postanejo tudi ambasadorji dobrih praks<\/strong>, ki ozave\u0161\u010dajo<\/strong> o pomenu du\u0161evnega zdravja med svojimi vrstniki. Na ta na\u010din dose\u017eemo pozitivne plati dru\u017ebenih medijev. <\/p>\n\n Dru\u017ebena omre\u017eja so lahko \u010dudovito orodje za deljenje lepote in znanja z drugimi. Niso le prostori osame, ampak so prostori dialoga, kjer se razbijajo tabuji, kot po v\u0161e\u010dku za v\u0161e\u010dek in bolezen se spremeni v most, ki ljudi zdru\u017euje, namesto da bi jih izolirala. To se dogaja na \u0161tevilnih profilih dru\u017ebenih omre\u017eij, ki obravnavajo teme du\u0161evnega zdravja s pomo\u010djo umetnosti in ironije. Tam razkrivanje in normalizacija potekata skozi pisane risbe ali nespo\u0161tljive zapise. Primeri teh profilov vklju\u010dujejo britansko ilustratorko Gemmo Correll (@gemmacorrell<\/a>), Kanad\u010danko Maude Bergeron (@lesfoliespassageres<\/a>), Ameri\u010danki Liz Fosslien in Mollie West Duffy (@lizandmollie<\/a>) ter italijansko psihoterapevtko in ilustratorko Francesco Parisi (@terapiadinterni<\/a>).<\/p>\n\n Ko se dru\u017ebena omre\u017eja uporabljajo brez premisleka, lahko \u0161kodujejo du\u0161evnemu zdravju ljudi. Vendar pa ista orodja omogo\u010dajo posameznikom dostop do virov za obvladovanje njihove bolezni, pri tem pa razbijajo stekleno kroglo predsodkov in strahu okoli njih. To spodbuja pozitivno verigo izku\u0161enj, podpore in deljenja. Tako se v celoti izkoristi potencial dru\u017ebenih medijev pri vplivanju na uporabnike, \u0161e posebej mlaj\u0161e.<\/p>\n\n <\/p>\n\n Napisala Giulia Castelli<\/p>\n\n <\/p>\n\nKaj lahko storimo glede tega?<\/h2>\n\n
Pozitivna stran dru\u017ebenih medijev: pirjenje ozave\u0161\u010denosti in ru\u0161enje tabujev.<\/h2>\n\n
Zaklju\u010dek<\/h2>\n\n
Reference<\/h2>\n\n